Ruska kapelica
Pravoslavno svetišče na prelazu Vršič
Cesto, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec, najbolj poznamo kot cesto čez Vršič. V času prve svetovne vojne so jo za namene oskrbovanja soške fronte gradili predvsem ruski vojni ujetniki. Pri projektiranju ceste so domačini opozarjali inženirje, naj na cesti zgradijo lavinske ščite, a se ti za opozorila niso zmenili. Marca leta 1916 se je na vrhu Vršiča utrgal snežni plaz in pod sabo pokopal več ruskih vojnih ujetnikov. Poleti istega leta so preživeli ruski ujetniki v spomin tem padlim rojakom postavili pravoslavno kapelico.
Kapelica je bila sprva zgrajena iz lubja in stoji na kamnitih temeljih. Posvečena svetemu Vladimirju. Poleg kapelice stoji piramida z napisom “Sinovom Rusije”, pod njo je kostnica s posmrtnimi ostanki ruskih vojakov.
V notranjosti kapelice so ohranjeni oltar, ikonostas in okraski, ki so stari več kot 100 let. Kulturni spomenik so v letu 2006 obnovili.
Že v prvih letih po končani prvi svetovni vojni so vsako zadnjo nedeljo v mesecu kapelico obiskovali takratni ruski emigranti pri nas. Tradicija obiskovanja se je z vmesnimi prekinitvami ohranila do danes.
Po osamosvojitvi Slovenije pri kapelici potekajo slovensko-ruska srečanja. Teh srečanj se je do zdaj udeležilo že veliko ruskih visokih funkcionarjev, med njimi tudi zdajšnji ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik ruske vlade Dimitrij Medvedjev.
Slovar
- LAVINA: snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol.
- IKONOSTAS: stena z ikonami v pravoslavni cerkvi, ki ločuje oltar od prostora za vernike.
Cilji učnega načrta
Ruska kapelica
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
5.razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZG:
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
